V okviru projekta »Zgodnja poroka – kultura ali zloraba?« je v torek, 5. aprila 2016, v Knjižnici Kočevje potekala  z naslovom »Bogastvo večkulturnosti – včeraj, danes, jutri«.

Okrogla miza, namenjena širši javnosti, je razkrivala splošno in družinsko življenje pripadnika določene manjšine, soočenja s stereotipi in predsodki, vlogo ženske ter razmišljanja o medkulturnem sobivanju danes in v prihodnosti.

Janja Rošer, predsednica Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, kot predstavnica romske etnične manjšine in Faila Pašić Bišić, predsednica Človekoljubnega humanitarnega društva Up, kot predstavnica islamske skupnosti v Sloveniji, sta zelo odkrito govorili o lastnih življenjskih izkušnjah in izkušnjah ter stališčih skupnosti, ki ju zastopata. Poleg stereotipov in predsodkov, ki sta jih bili deležni v dobi otroštva in odraščanja, sta odkrito spregovorili, kako se vloga ženske skozi čas spreminja tudi v njuni skupnosti. Črno-belo sliko o podrejenosti in nemoči žensk uspešno spreminjajo posameznice, ki se odločijo prestopiti okvire »zgolj« matere in gospodinje, in prav te ženske so vzgled in motivacija vsem ostalim ženskam. Beseda o ženskah in materah je bila med drugim povod za pogovor o stališčih obeh skupnosti do prakticiranja dogovorjenih oziroma prisiljenih porok, ki sta jo ostro obsodili in izpostavili težavo različnega dojemanja dogovorjenih (prisiljenih) porok znotraj različnih skupin v posamezni skupnosti. Janja Rošer je poudarila, da je potrebno ločevati med različnimi romskimi skupnostmi v Sloveniji tako glede drugačnega načina življenja (bivanjskih pogojev), različne kulture in jezika in nenazadnje glede prakticiranja različnih oblik porok. Romski skupnosti v Prekmurju in na Dolenjskem dogovorjenih porok ne poznata. Dandanes predvsem še na Dolenjskem poznane tako imenovane poroke oziroma »ženitve« v obliki »pobegov«, ko se mladoletni par odloči za skupno življenje, pogosto brez vednosti staršev, oziroma kljub nasprotovanju staršev. Za zmanjševanje oziroma preprečevanje teh porok je potreben čas, kot se je izkazalo tudi v Prekmurju, kjer je bilo tovrstnih porok včasih več, danes pa se pojavljajo zelo redko. Sprejemanje romske skupnosti s strani večinskega prebivalstva, uspešna integracija otrok v izobraževalni sistem, zaposlenost romskih staršev je ključ do sprememb. Težko je namreč izpostaviti posamezno težavo in iskati rešitev, saj je pogosto večplastna in tesno povezana z drugo problematiko. Odločilnega pomena je, da skupnost sama prepozna določen pojav kot nesprejemljiv v današnjem času, ki pogosto nima ničesar skupnega s kulturo.

Uspešno sobivanje manjšin in večinskega prebivalstva obe sogovornici vidita v odkritem sodelovanju, obojestranskem medkulturnem dialog, enakopravnem vključevanju manjšin v procese odločanja, vedno in povsod. Ne bogatijo nas le razlike, ki jih vsak nosi s seboj, temveč tudi veliko skupnih vrednot, želja, vsakodnevnih bojazni in strahov, ki jih premalokrat izpostavljamo.

Ob koncu so se pogovoru s svojimi mnenji in vprašanji pridružili tudi obiskovalci, ki so se zelo pozitivno odzvali na vsebino in organizacijo dogodka.

om_2

om_5

om_3

 

 

 

 

 

Prispevek na RTV SLO 2 o izvedbi okrogle mize v okviru romske oddaje “So vakeres?“, ki je bila na sporedu 26.4.2016.