Zapustiti svoj domači kraj, prijatelje, družino in se podati v novo okolje zahteva veliko mero odločnosti in poguma. Ovira nas nepoznavanje jezika. Sledijo kulturne in družbene razlike, drugačni vzorci vedenja in nenazadnje veroizpoved. Bolj sta si deželi tuji, težji je prehod, raste pa naša odločnost za dosego cilja.

Česa si v novi domovini želimo? Sprejetosti, razumevanja in varnega ter spodbudnega okolja. Vse to priseljenci najdejo na Ljudski univerzi Kočevje. Že vrsto let jim nudimo podporo in izvajamo tečaje slovenskega jezika. Poleg jezika spoznavajo značilnosti kraja, naravno in kulturno dediščino in družbene vzorce. Trdno odločeni se želijo čimprej uspešno vključiti v novo okolje.

V letu 2021 smo poleg številnih aktivnosti izvedli tudi tečaje slovenščine za priseljence iz 9 držav. Za udeležence iz Indije je pravzaprav vse zelo novo. Veliko več morajo delati na usvajanju jezika, a sta motivacija in želja tako visoki, da vse ovire z lahkoto odpravijo. Kot zanimivost naj dodamo, da so že na prvem srečanju poznali veliko besed in fraz, saj so se pred prihodom v Slovenijo učili s pomočjo spletnih orodij. Udeleženci iz Kosova so radovedni, prilagodljivi in njihova želja po vključitvi v okolje vpliva na hitro usvajanje jezika. Prepreke skupaj odpravimo in vsako srečanje obogati tako udeležence kot nas izvajalce. Ta mesec zaključujemo učenje slovenščine s skupino priseljenk iz držav bivše Jugoslavije. Nepozabna srečanja smo sklenili s sprehodom po mestu in tako predstavili zgodovino novega domačega kraja. Tudi Italijani stopajo iz varnega zavetja svojega jezika in podirajo stereotip nepoznavanja tujih jezikov.

Jeseni bomo v sklopu 60-urnega tečaja pripravljali 20 kandidatov na izpit iz slovenščine na osnovni ravni. S tem si bodo zagotovili več možnosti za zaposlitev in za pridobitev državljanstva. Ostaja še veliko prebivalcev v naši regiji, ki potrebujejo tovrstna izobraževanja, zato bomo v letu 2022 nadaljevali z vpisi.

Veseli smo pozitivnih odzivov ljudi; njihova vztrajnost, volja in motivacija polnijo tudi naše baterije.

Sonja Hribar in Anamarija Petelin