Na podlagi predhodnih izkušenj z romsko tematiko in problematiko, ki sem jih pridobil kot romski svetnik, so me povabili k sodelovanju na projektu  Zgodnja poroka – kultura ali zloraba. Pred začetkom dela smo imeli izobraževanje za romskega mediatorja, kjer smo pridobili nova znanja s področja mediacije in podrobnejše razumevanje problematike zgodnjih in dogovorjenih porok v različnih romskih skupnostih, ki živijo v Sloveniji, tudi na resničnih primerih, s katerimi so se srečevali predavatelji. Osebno so me pretresle predvsem pripovedi o dogovorjenih porokah, o poteku  in posledicah, ki jih takšne poroke lahko pustijo. Na področju Dolenjske, Bele krajine in Posavja namreč dogovorjenih porok ne poznamo, srečujemo se predvsem z zgodnjimi porokami (pobegi).

Po končanem izobraževanju sem pričel z delom na terenu, ki je na začetku zajemalo  predvsem predstavitev projekta posameznim romskim družinam in popis tistih, ki so bile pripravljene sodelovati. Za sodelovanje nisem izbral le družin, v katerih živijo otroci, ki so v rizični starostni skupini, saj sem mnenja, da je problematiko zgodnjih porok potrebno reševati tako z ozaveščanjem staršev predšolskih in šolskih otrok kot tudi celotne skupnosti . Pri zgodnjih porokah ne gre le zvezo med mladoletnim dečkom in deklico, gre tudi za vzgojo, ki sta je bila deležna, odziv staršev na takšno zvezo in odnos skupnosti do tovrstnih zvez. Ko sem  začel obiskovati družine, sem se pogovarjal tako s starši kot z otroki, sprva o zgodnjih porokah, kmalu pa tudi o vseh drugih težavah, ki so jih imele družine v posameznih naseljih, od bivanjskih razmer ,medsebojnih odnosov šolanju otrok itd. Spoznal sem, da vsi ti dejavniki lahko pripomorejo k temu, da se mladoletniki odločijo za izven zakonsko zvezo. Poleg tega nekateri starši zgodnje poroke zagovarjajo. Bodisi jih razumejo kot tradicijo, ali pa jih zagovarjajo  na podlagi lastnih izkušenj, ne vidijo pa, da se časi spreminjajo, da je izobrazba vedno pomembnejša in da vedno več takšnih družin danes razpade.